Inovativna ideja in rešitev nista dovolj za uspeh na trgu

Sodelovanje raziskovalnih organizacij in gospodarstva prinaša dobre rezultate in to potrjujejo tudi izkušnje Konzorcija za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo (KTT). Plod sodelovanja UM z gospodarskimi partnerji so številni primerih dobrih praks, med katerimi izstopa tudi eden pomembnejših dosežkov slovenske znanosti – prvi slovenski satelit TRISAT, ki so ga uspešno utirili v vesolje.

O izzivih, s katerimi se soočajo raziskovalci pri komercializaciji inovativnih idej, smo govorili s Petrom Alešnikomvodjo Službe za prenos znanja in tehnologij Univerze v Mariboru.

Poglejte, kaj nam je zaupal v intervjuju.

Lahko na kratko predstavite konzorcij za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo (KTT)? Kaj bi morali vedeti o vas tisti, ki vas še ne poznajo?

V Konzorciju za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo (KTT) sodelujemo pisarne za prenos tehnologij Univerza v Mariboru, Instituta “Jožef Stefan”, Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem, Nacionalnega inštituta za biologijo, Kemijskega inštituta Slovenije, Kmetijskega inštituta Slovenije in Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Cilj KTT je vzpostavitev konzorcija, ki bo združil pisarne JRO-jev na področju celotne Slovenije. Izjemno smo hvaležni Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, da je prepoznalo in naslovilo to vrzel z javnim razpisom, naložbo pa sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Naloge Konzorcija za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo (KTT) vključujejo krepitve povezav in novih sinergij v inovacijskem sistemu, krepitve sodelovanja med javnimi raziskovalnimi organizacijami (JRO) in gospodarstvom, podpora komercializaciji že razvitih znanstvenih rešitev in spodbujanje povpraševanja ter krepitev razvojnih kompetenc. Ekipo na UM trenutno sestavlja 10 izjemnih sodelavk in sodelavcev, ki smo vam pripravljeni pomagati pri vašem bodočem razvoju. 

Kako dobro poteka prenos znanj in tehnologije v gospodarstvo in družbeno okolje v praksi v CEE regiji?

Na Univerzi v Mariboru želimo v skladu s svojim poslanstvom in vizijo prispevati k reševanju družbenih izzivov v lokalnem in globalnem okolju. V okviru prizadevanj za čim uspešnejši prenos znanja v okolje želimo tvorno sooblikovati inovacijski ekosistem kohezijske regije Vzhodna Slovenija skladno s Strategijo razvoja Slovenije 2030. Prav tako želimo aktivno sodelovati pri kreiranju regionalne razvojne politike in z integracijo raziskovalno razvojne infrastrukture v prostor prispevati k razvoju gospodarstva. Kljub temu da si izjemno želimo uspešno prenašati znanja in tehnologije UM v gospodarsko in družbeno okolje, se soočamo s številnimi izzivi. 

Kako ocenjujete stanje na področju inoviranja in razvoja novih idej v CEE regiji?

Področje inoviranja in razvoja novih idej ima po moji oceni v naši regiji izjemno visok potencial, vendar je intenziteta aktivnosti na področju vlaganj v raziskave in razvoj relativno šibka, kar je predvsem posledica splošne raziskovalno-razvojne razvitosti gospodarstva. Če namreč primerjamo našo regijo z ostalimi regijami v Sloveniji, lahko ugotovimo, da je po skupnem indeksu ustvarjalnosti Podravska regija šele na 8. mestu med 12. slovenskimi statističnimi regijami. Veseli pa nas, da imamo kljub temu v regiji kar nekaj izjemnih podjetij (naslednja pa so zagotovo med udeleženci konference PODIM), ki so konkurenčna v regionalnih in globalnih verigah vrednosti. Univerza v Mariboru kot osrednja ustvarjalka inovativnega potenciala v regiji želi v prihodnje to bistveno izboljšati in spodbuditi nova vlaganja v inoviranje in razvoj novih idej.

Spodbujanje inovativnosti

Na kakšen način spodbujate inovativnost in razvoj novih idej pri podjetjih, raziskovalcih, študentih?

V Službi za prenos znanja in tehnologij se zavedamo pomena spodbujanja inovativnosti in razvoja novih idej, zato za raziskovalce organiziramo različna izobraževanja, usposabljanja in dogodke, s katerimi naslavljamo razvoj kompetenc inoviranja in podjetnosti, pomen zaščite pravic intelektualne lastnine, hkrati pa kreiramo priložnosti za vzpostavljanje stikov in mreženje med akademiki in gospodarstveniki oziroma podjetniki. Študentom in raziskovalcem so na voljo tudi različne možnosti sodelovanja z gospodarskimi partnerji, kot tudi (mednarodni) programi, v katerih lahko razvijajo kompetenco inovativnosti (PKP, ŠIPK, DEMOLA ipd.), v letu 2020/2021 pa smo na UM uvedli tudi Inovacijski sklad za študente Univerze v Mariboru, ki je podprl 4 najbolj propulzivne in inovativne skupine študentov. Univerza v Mariboru želi v obdobju 2021–2030 bistveno prispevati k pospeševanju prenosa znanja in tehnologij na lokalni, regionalni in globalni ravni in ponujati kakovostne storitve vsem deležnikom, pri čemer se bo zagotovo opirala na svoja strateška prioritetna področja. Služba za prenos znanja in tehnologij pomaga tudi podjetjem pri inoviranju in vstopu na tuje trge preko mednarodne mreže Enterprise Europe Network, kot tudi na področju digitalne transformacije s pomočjo Digitalnega inovacijskega stičišča Univerze v Mariboru (DIH UM). Prav tako podjetja informiramo o intelektualni lastnini, razvojnih priložnostih in povezovanju z raziskovalno sfero. 

Izziv nastane pri vstopu na trg

Kaj so po vaših izkušnjah največji izzivi, s katerimi se soočajo raziskovalci, študentje in podjetniki pri vstopu na trg?

Po mojih izkušnjah imajo raziskovalci in študenti velikokrat zelo dobre in inovativne ideje in rešitve, izziv pa nastane, kako vstopiti na trg z njimi. Velikokrat se nam/jim porajajo vprašanja, na kakšen način bi bilo smiselno komercializirati idejo oz. rešitev, t.j. v kakšni obliki (npr. licenca, prodaja pravic, start-up, odcepljeno podjetje…), kako primerno varovati svojo intelektualno lastnino, kako navezati stik s potencialnimi gospodarskimi partnerji, ki bi bila pripravljena sodelovati ter nenazadnje, kako učinkovito predstaviti svojo idejo oz. rešitev bodočim sodelavcem, investitorjem, kolegom razvojnikom… Vse omenjene izzive skušamo skupaj z raziskovalci uspešno nasloviti v Službi za prenos znanja in tehnologij.

Bi lahko s podjetji, raziskovalci in študenti delili kakšen nasvet za uspešen vstop z inovativno idejo oziroma rešitvijo na trg?

Za uspešen vstop na trg je prvi predpogoj seveda inovativnost ideje oz. predlagane rešitve. Kljub temu pa zgolj inovativna ideja ali rešitev nista dovolj. Podjetjem bi svetoval, naj izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo pisarne oz. službe za prenos znanja in tehnologij na univerzah (npr. “match-making” dogodki, osebne konzultacije itd.). Le-to so namreč vezni člen, ki povezujejo akademski svet z gospodarskim in imajo široko mrežo deležnikov iz obeh sfer. Študente in raziskovalce pa bi povabil, da se udeležijo treningov in delavnic, ki jih pripravljamo, na katerih se bodo izurili v tem, kako prepoznati potencial in učinkovito predstaviti svoje znanje oziroma tehnologijo potencialnim gospodarskim partnerjem. Velikokrat je uspešnost vstopa na trg odvisna od predstavitve neke ideje oz. rešitve. Pri vsem tem pa je predhodno zmeraj dobro upoštevati 4 dejavnike: N (=need; potreba); A (=approach; pristop), B (=benefit; korist) in C (=competition; konkurenca). Premislimo, kako naša ideja oz. rešitev naslavlja vsakega izmed njih, saj nam bo to koristilo v naslednjih korakih, ko bomo želeli z našo predstavitvijo vstopiti na trg.

Raziskovalcem in študentom Univerze v Mariboru zagotavljate pomoč pri zaščiti in komercializaciji njihovega strokovnega znanja, tehnologij in idej. Kako konkretno jim pri tem pomagate?

Služba za prenos znanja in tehnologij pomaga raziskovalcem in študentom Univerze v Mariboru pri doseganju večje prepoznavnosti in večjega učinka rezultatov razvojno raziskovalnega dela, ki sta čedalje bolj pomembna dejavnika pri pridobivanju sredstev za financiranje. Glavne naloge Službe za prenos znanja in tehnologij zajemajo vodenje postopkov prevzema službenih izumov, ocenjevanje izumov primernih za varovanje in ugotavljanje njihovega tržnega potenciala, strateško svetovanje pri upravljanju z intelektualno lastnino, upravljanje in zaščita pravic intelektualne lastnine, ozaveščanje širše družbe o pomembnosti inovativnih tehnologij, razvitih na UM, pomoč pri sklepanju licenčnih in drugih sporazumov v zvezi z intelektualno lastnino itd. S svojim delovanjem Služba za prenos znanja in tehnologij pomembno prispeva k uresničevanju tretjega poslanstva Univerze v Mariboru, tj. prispevati k razvoju družbe ter gospodarskemu napredku v regiji in širšem okolju.

Prvi slovenski satelit TRISAT plod uspešnega sodelovanja

Bi lahko izpostavili kakšen primer dobre prakse?

Naša pisarna tesno sodeluje z raziskovalci z različnih fakultet, ki so zelo aktivni in uspešni na področju inoviranja. Primerov dobrih praks in odmevnih izumov imamo na UM relativno veliko, zato je nehvaležno izpostaviti samo enega. Kot primer, v sklopu trenutnega večmesečnega podpornega programa imamo 5 skupin raziskovalcev in raziskovalk, katerih vsak izum predstavlja izjemno velik potencial. Za vsakega izmed njih imamo zelo dober občutek in verjamem, da bodo vse tehnologije našle tudi gospodarske partnerje in tako preživele stik s trgom. Bi pa kljub vsemu izpostavil en primer UM, kjer sta bila znanje in tehnologija UM izven zemeljska, dobesedno. Gre za izjemen dosežek slovenske znanosti, tehnologije in gospodarstva, saj smo si drznili na pot v vesolje, v ta namen razvili nove prebojne tehnologije, premaknili meje miniaturizacije v svetovnem merilu in postavili temelje za nove priložnosti. Prvi slovenski satelit TRISAT, ki je v celoti zasnovan, izdelan in sestavljen v Sloveniji smo po več kot desetletju raziskav in razvoja skupaj s slovenskim podjetjem SkyLabs uspešno utirili v vesolje in se s to pomembno prelomnico v zgodovini slovenskega naroda vpisali med vesoljske nacije.

INNOV:UM za podporo prebojnih idej

S platformo INNOV:UM krepite inovacijsko-podjetniški ekosistem za podporo prebojnih inovacijsko podjetniških aktivnosti inovativnih posameznikov in podjetij v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Za kakšno vrsto aktivnosti gre?

Kot ste omenili, s platformo INNOV:UM Univerza v Mariboru v sodelovanju s partnerji prevzema odgovornost za krepitev inovacijsko-podjetniškega ekosistema za podporo prebojnih in inovacijsko podjetniških aktivnosti inovativnih posameznikov in visokotehnoloških podjetij v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Tvorijo ga trije stebri, in sicer inovacijsko-podjetniški podporni steber, infrastrukturni steber in raziskovalno-razvojni steber. Z aktivnostmi želimo bistveno bolje podpreti najzahtevnejše in najobetavnejše projekte komercializacije znanja in tehnologij v visokotehnoloških podjetjih kohezijske regije Vzhodna Slovenija, saj menimo, da v regiji o(b)staja enormen potencial, ki ga moramo zadržati in usmeriti v krepitev dodane vrednosti in razvoj.

Podim bo po dveh letih ponovno ponudili priložnost za srečanja v živo. S kom se želite srečati na Podimu?

Veseli me, da se bomo po dveh letih ponovno lahko udeležili PODIMa v živo. V Službi za prenos znanja in tehnologij smo skupaj s sodelavci povabili tudi naše raziskovalce z različnih fakultet, s katerimi tesno sodelujemo, da se nam pridružijo na dogodku, kot tudi kolege sodelavce iz drugih pisarn za prenos znanja in tehnologij. Predvsem pa se želimo srečati s potencialnimi gospodarskimi partnerji, katerim uvedba tehnologij UM lahko koristi pri njihovem globalnem preboju in ostalimi izjemnimi udeleženci.

Bi želeli posredovati udeležencem Podima še kakšno sporočilo?

Veselim se srečanja z vami in verjamem, da bomo skupaj ustvarili (še en) uspešen PODIM.

Related Posts

Novica

Katapult – mesto AKROBATOV

Imate podjetniško idejo in iščete okolje enakomislečih, kjer bi vas razumeli in vam pomagali? Katapult, podjetniški pospeševalnik, ki ga je vzpostavil naš dolgoletni partner Dewesoft,

Read More »