Ključ za uspeh v krožnem gospodarstvu je v sodelovanju in povezovanju

Omejeni naravni viri nas silijo v iskanje vedno novih priložnosti in v njihovo trajnostno rabo, kar prinaša tudi številne priložnosti in izzive za nove podjetniške zgodbe. O tej problematiki in o priložnostih, ki jih prinaša krožno gospodarstvo, smo se pogovarjali z Nino Meglič, nacionalno koordinatorko SRIP – Krožno gospodarstvo.

Celoten intervju si lahko preberete v nadaljevanju, na Podimu pa se boste lahko tudi pobližje spoznali s krožnim gospodarstvom in z delovanjem našega partnerja SRIP – Krožno gospodarstvo – Štajerska gospodarska zbornico.


Naravi viri so omejeni in tega se vedno bolj zavedamo. Kakšne priložnosti to prinaša podjetjem?

Tako imenovani zeleni prehod oziroma prehod v krožno gospodarstvo prinaša ne samo okoljske in družbene koristi, ampak tudi ekonomske. Ocene so, da bodo neto gospodarske koristi do leta v 2030 znašale 1,8 milijarde evrov in to samo v Evropi. To pomeni, da zapiranje snovnih zank, kar je v osrčju krožnega gospodarstva, ustvarja nove poslovne priložnosti z vidika izdelkov, procesov in storitev z višjo dodano vrednostjo. Sočasno moramo, seveda, zagotoviti tudi nove kadrovske profile in razvoj t. i. zelenih kompetenc.

Kakšna je vloga SRIP – Krožno gospodarstvo na tem področju? Kaj je vaše poslanstvo?

Vloga SRIP – Krožno gospodarstvo je, da ustvarjamo v Sloveniji ekosistem, v katerem povezujemo gospodarstvo s poudarkom na malih in srednjih podjetjih, vedno bolj pa tudi start-upih in scale-upih, razvojne in izobraževalne institucije, nevladne organizacije, organizacije v podporo gospodarstvu, s ciljem, da se oblikujejo nove verige vrednosti po načelih ekonomije zaključenih snovnih tokov. SRIP je bil ustanovljen s strani države z namenom realizacije ciljev Slovenske Strategije pametne specializacije, zato delujemo kot razvojni partner države na način, da prenašamo informacije in potrebe s terena, iz prakse, med državne predstavnike. Z drugimi besedami, v SRIP so-ustvarjamo pogoje in izvajamo storitve za naše člane, v želji, da pospešimo prehod v krožno gospodarstvo v Sloveniji.

Kako ocenjujete razvoj krožnega gospodarstva v CEE regiji? Kje vidite največ neizkoriščenih priložnosti?

Menim, da je celotna Evropa z Evropsko unijo na čelu prebojnik na tem področju v svetovnem merilu, kar se udejanja skozi vedno bolj ambiciozno zakonodajo. CEE regija sledi recimo Severni Evropi, glede na svoje razvojne kapacitete, pri čemer so seveda nekatere države kot sta Nemčija in Avstrija vodilni. Menim, da bi lahko bilo narejenega več, če bi javno-zasebna partnerstva učinkoviteje delovala, če bi bilo več vlaganj v znanost in tehnologije, manj korupcije in več sodelovalnega duha.

S kakšnim izzivi se soočajo startupi in podjetja pri prehodu v krožno gospodarstvo?

Trenutno največji izziv, po mojem mnenju in glede na izkušnje, predstavlja pomanjkanje ustreznega kadra, razvojnih sredstev in tveganega kapitala ter »luknjičasta« zakonodaja. Poleg tega pa še visoke cene surovin, energije, prekinjene dobavne verige, posledice pandemije, poudarek na digitalni preobrazbi itd. Ker je to področje na katerem se vsak dan kaj novega zgodi, bi morala biti strateška odločitev podjetij, da temu dedicirajo minimalno enega zaposlenega, kar pa si lahko privoščijo le redki.

Lahko z nami delite kakšno zgodbo o uspehu?

Dobrih praks je v Sloveniji že kar nekaj, tako na ravni podjetij, nevladnih organizacij pa tudi mest oziroma lokalnih skupnosti. Ker pa smo edini SRIP (op. a. ustanovljenih je bilo namreč 9) v Vzhodni kohezijski regiji s sedežem v Mariboru, se še posebej radi pohvalimo z dobrimi praksami članov, ki so nam tudi lokacijsko blizu. Tako bi izpostavila malo, visokotehnološko podjetje IOS, ki je kot rezultat enega velikega evropskega projekta v Mariboru vzpostavila pilotno napravo za predelavo odpadnega tekstila. Kot veste je tekstil izjemno problematičen vir odpadkov, prav tako pa je sama proizvodnja zelo potratna z naravnimi viri, zato bodo takšne in podobne prebojne tehnologije krojile našo prihodnost.

To pilotno napravo oziroma procese na napravi nadgrajujejo za recikliranje še drugih polimernih odpadkov, npr. plastične in papirne embalaže. Prizadevamo si, da bi v regiji vzpostavili Validacijski center za industrijo za pridobivanje sekundarnih surovin iz odpadkov sintetičnega in naravnega izvora, pri čemer bi bila ta pilotna naprava središčna tehnologija.

Kakšne startupe, scaleupe, podjetja, raziskovalce iščete na Podimu? S kom bi se želeli srečati v Deal Room-u?

Na Podimu želimo spoznati start-upe, ki ponujajo okolju prijazne produkte in storitve in je njihov poslovni model v osnovi zasnovan krožno, pa naj bo to na področju zmanjševanja emisij, predelave odpadkov, eko-dizajna, digitalnega in krožnega. Prav tako pa nas zelo zanima stališče investitorjev glede zelenih, krožnih tehnologij, saj imamo med člani kar nekaj takšnih, ki iščejo kapital za scale up obstoječih tehnologij.

Kaj lahko ponudite startupom, podjetjem, raziskovalcem?

Naše storitve so fokusirane na podporo pri preoblikovanju in vzpostavitvi krožnega poslovnega modela, razvoj človeških virov, pripravo projektov, marketing, zagovorništvo in povezovanje z relevantnimi razvojnimi partnerji v Sloveniji in na mednarodni ravni ter organizacijo dogodkov z namenom prenosa znanja.

Lahko podate podjetjem, startupom, ki stopajo v trg krožnega gospodarstva, kakšen nasvet?

Krožno gospodarstvo se še toliko bolj realizira v sodelovanju in povezovanju, saj je narava krožnih poslovnih modelov takšna, da je nemogoče uspeti, če se ne angažiraš aktivno v celotnem inovacijskem ekosistemu. Zato je zelo pomembno, da so odprti za nova partnerstva vzdolž celotne verige vrednosti in s tipi organizacij, na katere sicer na prvo žogo ne pomislimo, ko gradimo podjetje, npr. na nevladne organizacije.

Bi želeli predati še kakšno sporočilo udeležencem Podima?

Udeležencem PODIM-a bi sporočila to, da je vsak prispevek, ne glede na to kako velik je, k bolj okolju prijaznemu načinu življenja in poslovanja, pomemben za to, da bomo naslednjim generacijam zapustili kolikor se le da zdrav planet.

Related Posts

Novica

Katapult – mesto AKROBATOV

Imate podjetniško idejo in iščete okolje enakomislečih, kjer bi vas razumeli in vam pomagali? Katapult, podjetniški pospeševalnik, ki ga je vzpostavil naš dolgoletni partner Dewesoft,

Read More »