Tako kreativnost kot inovativnost omogočata podjetjem bolje izkoristiti priložnosti na trgu in zagotoviti konkurenčne prednosti. Ursula Lavrenčič iz startupa Hopalai, lanskoletnega finalista Slovenskega start-upa leta in PODIM Challengea, v intervjuju govori o priložnostih in koristih povezovanja kulturnega in kreativnega sektorja ter podjetništva. Lani so se predstavili na PODIMu skupaj s Centrom za kreativnost, ki je zelo aktiven na tem področju in povezuje ter podpira dejavnosti in razvoj kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji, hkrati pa vzpodbuja interdisciplinarno in medsektorsko sodelovanje ter predvsem razvoj projektov, ki so poslovno uresničljivi, povečujejo dodano vrednost, so usmerjeni v reševanje družbenih problemov ali prispevajo k družbenemu napredku in blaginji.
Lahko na kratko predstavite vaše podjetje in kako ste v vašem podjetju povezali kreativnost s podjetništvom?
»Naše podjetje obstaja malo več kot eno leto. Razvili smo aplikacijo Kobi, ki je namenjena otrokom z disleksijo in drugimi bralnimi težavami kot pomoč pri učenju branja. Lani smo aplikacijo lansirali na trg in dosegli zelo dobre odzive, ki so presegli naša pričakovanja. Kasneje lani smo lansirali MVP in sedaj imamo zelo dober prototip in zelo dobro vemo, kako mora izgledati produkt.
Ekipo sestavljamo štiri ustanovitelji, od tega sva v ekipi dva oblikovalca. Sama sem po poklicu arhitektka, oblikovalka in gledam na vse stvari skozi optiko oblikovanja. Kreativnost je del našega podjetja prav v vseh vidikih. Nimamo ustaljenih poti in vse, kar počnemo, inoviramo. Nekako živimo in delamo s tem pogledom na svet, da želiš biti ves čas drugačen kot drugi, da želiš drugače rešiti stvari. Da imamo v podjetju oblikovalce, se vidi v vseh aspektih delovanja podjetja, v našem komuniciranju s strankami, marketingu, razvoju,…«
Aplikacija Kobi je namenjena otrokom z disleksijo in drugimi bralnimi težavami.Lansko leto ste se uvrstili v finale izbora Slovenskega start-upa leta in hkrati ste se predstavili na PODIMu pod okriljem Centra za kreativnost. Kako ocenjujete koristnost obeh projektov, Slovenski start-up leta in PODIM, za vaše podjetje in podjetja v regiji?
»Menim, da se nam je lani uspelo prebiti v finale izbora Slovenskega start-upa leta ter PODIM Challenge-a, na katerega se je prijavilo kar 700 podjetij iz regije, predvsem zato ker nam je zelo dobro uspela premediacija projekta. Še preden smo lansirali produkt na trg, smo bili dobro prepoznani pri strokovni javnosti.
PODIM ima za nas prav poseben pomen in je kot naš rojstni dan, saj se je prav na PODIMu spoznala naša ekipa. Pred dvema letoma sem na PODIM konferenci predstavila podjetniško idejo in Mateja Lavrič iz Kolektorja me je povezala z Markom in Andrejem in tako se je naša zgodba pričela. PODIM nam je poleg tega dal tudi dosti znanja, med drugim tudi kaj je treba narediti, da si zanimiv za investitorje. Letos bo PODIM drugačen in se ga že zelo veselim. Zagotovo tudi Slovenski start-up leta prinaša finalistom pozitivne vidike, predvsem na daljši rok, saj si se kot startup že nekje pojavil, imaš že neko referenco, ko se prijavljaš na razpise…«
Hopalai ekipa na lanskem finalu Podim Challenge.Kako vidite potencial povezovanja kulturno- kreativnega sektorja za razvoj podjetništva?
»Vidim velike možnosti povezovanja in priložnosti tako za kreativni sektor kot tudi za podjetništvo. Obstaja precej možnosti, ki se še ne izkoriščajo. A ta dva mindseta težko funkcionirata skupaj. Tako kot potrebujejo kreativci podjetniški mindset, menim, da potrebuje podjetništvo kreativce. Od kreative je zelo dosti odvisno, prodaja celega produkta, image, ki ga ustvarjajo kreativci, je zelo pomemben…. Oblikovalci smo tudi vajeni dela v fluidnem okolju, kjer so parametri težko oprijemljivi. Imamo metodologije, za uspešno delovanje v situacijah, kjer je preveč spremenljivk, da bi jih lahko obvladovali s klasičnimi inženirskimi pristopi. Zagotovo povezovanje obeh svetov prinaša razvoj novih idej, novih načinov reševanja izzivov, torej boljše rešitve in rezultate.«
Lahko delite s podjetji kakšen konkreten nasvet, kako vključiti inovativnost in kreativnost v podjetje ter kako ju izkoristiti za doseganje boljših rezultatov v podjetjih?
»Z zagotavljanjem mešanih ekip. Znotraj podjetja lahko vedno zagotoviš, da bodo v ekipi različni tipi ljudi. Menim, da je zelo dobro, da je v vsakih ekipi vsaj en kreativec, saj gledajo in razmišljajo na drugačen način od podjetnikov in s tem se odpirajo priložnosti za nastajanje izboljšav, novih stvari, procesov dela, inovativnih pristopov.«
