V vlogi zvestega večletnega partnerja prihaja na letošnjo Podim konferenco ponovno ena največjih zavarovalnic v Sloveniji, Zavarovalnica Sava. Z Miho Pahuljetom, članom uprave Zavarovalnice Sava, odgovornim za inovacije, smo govorili o pričakovanjih glede konference, prihajajočih izzivih, inovacijah v zavarovalništvu, prihodnosti zavarovalništva, in o tem, s kakšnimi startupi si želijo sodelovati.
Celoten intervju si lahko preberete v nadaljevanju.
1. V Zavarovalnici Sava jemljete inovacije zelo resno. To se vidi praktično v vseh elementih vašega poslovanja. Kakšne cilje, vezane na inovacije, imate za naslednje strateško obdobje?
Inovacijski cilji v Zavarovalnici Sava se vedno sučejo okoli formiranja takšne dodane vrednosti za uporabnika, da bo maksimalno dobro zadovoljila zahteve spreminjajočega se trga. Nikakor ne le za danes, ampak tudi bolj srednjeročno gledano in to na način, da bo za podjetje poslovno dobro, uspešno – torej da z inovacijami generiramo nove prihodke. Običajno so to segmenti uporabnikov, ki jih sicer najverjetneje ne bi uspešno nagovorili.
2. Kot član uprave, odgovoren za inovacije, ste pred zahtevno nalogo. Na eni strani izzivi iz okolja v obliki novih tehnologij in poslovnih modelov, spremenjena pričakovanja uporabnikov, ki skupaj kličejo po inoviranju in hitrosti, na drugi strani pričakovanja dobrih poslovnih rezultatov, ki kličejo po stabilnosti. Kako usklajujeta ta dva cilja? Ju dojemate kot diametralno nasprotna ali različni strani istega kovanca?
Cilja sta med seboj odvisna, se dopolnjujeta. Pravočasno odzivanje na spremembe v poslovnem okolju običajno pozitivno vpliva na dobre poslovne rezultate, predvsem dolgoročno. Ko se pravočasno odzivamo na spremembe, lahko hitreje odgovarjamo na drugačna pričakovanja uporabnikov in po drugi strani tudi naših lastnikov. Cilje usklajujemo s pomočjo zastavljene poslovne strategije in prek inovacijskih aktivnosti, ki tej strategiji sledijo na bolj operativnem nivoju. Ali če povem drugače: tudi prek inovacij dosegamo dolgoročno poslovno stabilnost – tako rezultatsko kot z osvojenim znanjem naših zaposlenih, ki inovirajo skladno s potrebami današnjega časa in tudi s tem, kar šele prihaja.
3. Če bi lahko izbrali samo en ambiciozen cilj (eno spremembo), vezan na inovacije, ki bi vas nadpovprečno navdušil oz. zadovoljil vaša pričakovanja v naslednjih petih letih, kateri bi to bil?
Da bi s pomočjo inovacijskih aktivnosti oz. pristopom spremenili kulturo do te mere, da bi večina sodelavcev v sebi gojila inovacijsko strast in uporabljala inovacijske veščine. Z inovacijsko kulturo že zdaj prodiramo v vse pore naše zavarovalnice. Želim si, da bi jo čez 5 let polno živeli in samodejno iskali boljše rešitve ter čim manjkrat ovire, zakaj ne. To bo prineslo dodano vrednost za vse deležnike: naše stranke, naše poslovne partnerje in naše lastnike.
4. Spremljate trende v okolju sistematično in tudi glede na njih prilagajate inovacijske aktivnosti? Kateri trend/tehnologija trenutno najbolj kroji smer in dinamiko vaših inovacijskih aktivnosti?
Sistematično spremljanje trendov in primerov dobrih praks zlasti iz tujine, ne samo na finančnem, torej zavarovalniškem trgu, je pomemben del naših inovacijskih aktivnosti. Trenutno so najbolj v ospredju t. i. Customer-Centric Data-Driven (CC-DD) inovacije – inovacije, ki na osnovi različnih virov podatkov (internih in zunanjih) naslavljajo sodobne potrebe uporabnikov/strank. Izhajamo iz potreb in bolečin izbrane ciljne skupine, ki jih skušamo nato nasloviti z raznimi rešitvami, tudi tehnološkimi in podatkovno gnanimi. Na prvem mestu ostajajo pravilno prepoznane potrebe in z njimi povezane bolečine stranke. Lahko gre za poenostavitev sklepanja zavarovanja, lahko pa gre tudi za asistenčni ali škodni primer, ki je podvržen izrazito negativnemu čustvenemu stanju, ki ga želimo tudi s pomočjo inovacij čim bolj ublažiti, zlasti ko gre za neke bolj procesne inovacije. Šele na drugem mestu so tehnologija in najrazličnejši podatki, ki nam lahko pomagajo pri tem. V vzponu so naprednejše tehnologije, kot je AI, ki omogočajo obdelavo mase podatkov, ki jih kot uporabniki za seboj puščamo na raznih družbenih omrežjih, uporaba prenosnih naprav (IoT), torej gre za podatkovno gnane napredne tehnologije. Ravno umetna inteligenca in njen napredek v zadnjih mesecih nas v tem trenutku tudi na področju inovacij najbolj zaposluje.
5. Kako daleč v prihodnost seže vaš daljnogled in kakšno zavarovalništvo vidite tam?
Zavarovalništvo bo zagotovo ohranilo svoje osnovno poslanstvo – nuditi finančno varnost ljudem v primeru nepričakovanih dogodkov. Tu bi dal poudarek na besedo poslanstvo, ker zavarovalništvo tako dojemam. Zaradi spreminjajočih se razmer, tako gospodarskih, klimatskih, pa tudi sprememb, povezanih z drugačnim obnašanjem uporabnikov, bo zavarovalništvo samo pridobivalo na pomenu, saj se tveganja zaradi njih samo povečujejo. Ustvarjajo se tudi povsem nova tveganja, hkrati pa se kakšno tudi zmanjša ali preneha. Zavarovalništvo se tako ves čas prilagaja novim potrebam in tudi novim generacijam, generaciji Z in Alpha, ki imata drugačne potrebe, ki izhajajo tudi iz drugačnih vrednot. Na zavarovalništvo zadnja leta močno vplivajo tudi nekatere ostale naprednejše panoge, ki nudijo uporabnikom različne uporabniške izkušnje na njim bolj enostaven način. Naša panoga velja še vedno za dokaj kompleksno in ljudem manj razumljivo.
Kam se bo zavarovalništvo razvijalo v naslednjih letih, desetletjih, je težko reči. Kažejo se določeni trendi, ki pa ni nujno, da se vedno potrdijo v praksi. Na splošno bi rekel, da vidim zavarovalništvo v prihodnje bolj kot enega od elementov nakupne odločitve in ne več nujno samostojno storitev. Večji delež zavarovanj se bo sklenil sočasno z nakupom izdelka ali storitve, kot to velja npr. danes pri nakupu turističnega aranžmaja, kjer običajno skupaj z aranžmajem kupimo tudi t. i. turistično zavarovanje in/ali zavarovanje rizika odpovedi. Izraz, ki se uporablja v teh primerih, je embeded insurance.
6. Ena kritika industrije zavarovanja je, da je počasna pri uvajanju novosti, inoviranju in tudi pri implementaciji novih tehnologij. Kako se odzivate na to kritiko in kakšne ukrepe sprejema vaše podjetje, da ostane pred krivuljo?
Žal je res tako, saj nas marsikje upočasnjuje že zakonodaja. Sami se trudimo, da kljub vsemu iščemo rešitve, ki so v skladu v zakonodajo in se pravočasno pripravljamo na trende, izzive, ki šele prihajajo. Pričakujemo, da bo zavarovalniška zakonodaja sledila najmanj bančni zakonodaji, ki se zadnja leta »mehča« oz. prilagaja trendom na trgu, ki torej podpira smer ‘open insurance’. Seveda bo na nas samih, koliko se bomo prepustili novim poslovnim priložnostim, pa tudi na strankah, koliko bodo dejansko želele uporabljati nove tehnologije v panogi, kjer so same vajene najbolj klasičnih prodajnih prijemov – torej to, da veliko večino poslovanja urejajo najraje pri zavarovalnem zastopniku, kjer pa nove tehnologije niso nujno med ključnimi dejavniki nakupa. Prej gre za odličen odnos, vzpostavljeno zaupanje in poznavanje potreb na individualni osnovi ter za prav takšno, torej personalizirano, skrb in prijeme “ob pravem trenutku na pravem mestu”.
7. Kaj pa mlajše generacije? Z generacija je za marsikatero organizacijo zelo trd oreh. Kako jih nagovarjate oz. se jim približujete?
Že pred časom smo skozi inovacijske aktivnosti in trende zaznali, da je mladim zavarovalništvo tuje. Ker so jim naše rešitve še preveč časovno oddaljene, se s tem ne ukvarjajo. Zaradi tega smo se lotili sistematičnega spoznavanja ciljne skupine mladih. Na podlagi inovacijskih spoznanj, uvidov in testiranja je nastal inovacijski projekt »Maš to!«. Z njim naslavljamo perečo problematiko duševnega zdravja mladih in stisk, s katerimi se pogosto srečujejo. Prav od njih smo tekom inovacijskega projekta dobili potrjeno hipotezo, da si želijo tudi od zavarovalnice rešitev, ki bi jim pomagale v tej stiski. S tem projektom smo kompetenten sogovornik na področju duševnega zdravja, dajemo mladim (po)moč in na tak način vzpostavljamo dialog izven siceršnje zavarovalniške teme.
Na splošno je pri mlajših generacijah še toliko bolj v ospredju relevantnost tako v smislu storitve kot tudi v smislu komunikacije z njimi. Dodano vrednost v zavarovanju vidijo drugače kot morda starejše generacije. Nekaj izhaja iz drugačnih vrednot, nekaj pa tudi iz drugačnega življenjskega sloga, ki ga močno pogojuje tudi moderna tehnologija. Če nimaš v lasti stanovanja in avtomobila, potem seveda tudi potreba po zavarovanju teh dobrin (še) ne obstaja. Hkrati pa ima ogromno mladih pse in druge mali živali, ki potrebujejo ustrezno zaščito, vozijo skiroje in uporabljajo druge oblike mikromobilnosti, veliko potujejo ipd., kjer je prav tako potrebna ustrezna zaščita, vendar zavedanja o tem še ni v njihovi zavesti. To je področje, na katerem moramo zavarovalnice delati v prihodnje.
8. Kje v vašem delu sodelovanja se najdejo zagonska (startup podjetja)? Kje vidite potencialne točke sodelovanja in kako bi jih nagovorili oz. pritegnili na pogovor v Podim Deal Roomu?
Pripravljeni smo sodelovati z izkušenejšimi startupi, ki lahko naše zavarovalniško znanje dopolnijo s svojim naprednim tehnološkim znanjem in imajo stabilno ekipo strokovnjakov. Nadejamo se iniciativ startupov, ki imajo jasno razdelan poslovni model in natančno definirane ter prepoznane dodane vrednosti za ključne deležnike. Takšna podjetja prihajajo tako iz Slovenije kot iz tujine in konferenca Podim je odlična platforma za srečanje zagonskih podjetij s predstavniki podjetij, kjer se takšna nova sodelovanja lahko vzpostavijo. Zato vsi, ki iščejo partnerje za svoje projekte, toplo vabljeni na Podim.
9. V zadnjih letih smo videli nekaj zagonskih podjetij, ki so vstopila v prostor zavarovanja, kot so Lemonade, Root in WeFox. Kako vidite, da ta podjetja vplivajo na industrijo in kakšne korake vaše podjetje sprejema, da z njimi konkurira?
Ob ustanovitvi so ta podjetja presenetila vsaj deloma tudi nas, precej je bilo tudi medijskega komuniciranja o njihovih zagonih. Presenetila so nas predvsem v tem, kako na rob zakonodaje so se zavihtela. Samo ugibali smo lahko, kaj želijo dolgoročno doseči. Ker sistematično spremljamo trg, spremljamo seveda tudi njih. Tako že zaznavamo, da tudi oni sproti prilagajajo svoj začetni poslovni model in s tem manjšajo razkorak z našim načinom poslovanja. Ključna razlika ostaja v korporativni kulturi, naravnanosti: oni so predvsem nova podjetja s precej tehnološkega znanja, ki pa prej ali slej postane enako dosegljivo vsem, brez zavarovalniške zgodovine in dolgoročne obljube trgu. Mi smo podjetja z večletno tradicijo in precej zavarovalniškega znanja ter izkušenj. Zaradi te razlike jih seveda sprejemamo kot inspiracijo, kako smo lahko še mi sami boljši.
10. Podnebne spremembe so velik problem, s katerim se sooča svet danes, ki bo verjetno imel pomemben vpliv na industrijo zavarovanja. Kako se vaše podjetje ukvarja s to težavo in kakšne ukrepe sprejema, da zmanjša tveganja, povezana s podnebnimi spremembami?
To vsekakor drži. Večjih ujm in drugih naravnih pojavov je čedalje več in ti so čedalje bolj intenzivni. To je realnost, ki močno vpliva tudi na našo panogo. V naslednjem strateškem obdobju je ena izmed pomembnih področij tudi trajnost, kateri začenjamo posvečati več pozornosti skozi različne segmente našega poslovanja, tudi produktne. K trajnosti želimo prispevati tudi v okviru inovacijskih aktivnosti, zato bomo prav gotovo aktivneje iskali priložnosti, kako lahko še dodatno prispevamo k trajnostni, ne samo v okoljevarstvenem kontekstu ampak tudi v preventivnih rešitvah.
11. Hvala za večletno aktivno sodelovanje na Podim konferenci. Ima vaša ekipe letos kakšna posebna pričakovanja od dogodka? Kakšen bi bil vaš sanjski “izplen” iz konference?
Z veseljem podpiramo lokalno startup okolje, saj dajemo na ta način nazaj okolju, v katerem delujemo. Na letošnji konferenci se nadejamo novih poznanstev, mreženja s startupi in govorci ter motivacijskega zagona za naslednje razvojne aktivnosti. Če ob tem najdemo kakšno partnerstvo, ki lahko rodi kakšno novo storitev, ki jo trg potrebuje, bo uspeh še toliko večji.
